Mjedvedov b(r)log

Odločitev
naj se reče,
kar se hoče,
naj se dela,
kar se mora.
jaz bom živela,
kot sem do zdaj
in nikak nači.

Prisila
včasih
imam občutek,
da silim ljudi
v stvari,
ki pridejo prehitro
zanje.
ampak tudi svet
ni čakal,
da bom pripravljena
nanj.

Iz višine
da neute vi pali dol!,
so mi rekli
in sem se bala
višine.
v trenutku pa,
ko sem premagala
strah,
pod zidkom
na katerem sedim
ni bilo več
prepada.
zdaj samo še
čakam
kdaj se boš
zaplezal,
jaz pa te bom
lovila
v odprto
naročje.

Dolgčas je bil, potreba po novejših fotografijah, ker so vmes lasje zrasli in spremenili barvo zaradi dolgotrajnega izpiranja črnega preliva, ki je bil v resnici prava barva in zaradi sonca, ki me zadnje čase “štriha”: lasem dodaja zlato-rjave pramene, koži pa morsko barvo. V sekciji Avtoportreti so na koncu dodane tri nove fotografije.

Simple comme ça
si je t’aimais, je serrais heureuse.
si tu m’aimais, je serrais heureuse.
si tout les gens s’aimaient, on serrait heureux.
et puis, le monde n’existait plus.

Mon tourne
c’est comme ça
je ne peux pas dire que non
quand je suis
tu n’es pas
en roulant,
le monde
oubliait
que ce n’est pas
moi
qui a déjà
aimé toi.
l’univers appele
mon numèro.

*Očitne in manj očitne napake v zgornjih dveh pesmih naj se, prosim lepo, spregledajo. Če pa kdo želi preverit moje znanje francoščine, mu pa lahko na hitrco spregam glagol “biti” v sedanjiku. Za ostalo ne dam roke v ogenj.

Slovo
brez besede
odhajaš
in mi vračaš
reči
in predmete
sled tvojih zob
je v dveh dneh
izginila z mojega
vratu
le razi
mojih krempljev
na tvojem srcu
ne boš mogel
zaceliti
zgodba se tu
zate zaključi
ljubi druge
jaz bom ljubila
kogar bom hotela
ampak skupaj
z mojim srcem
bo tudi tvoj spomin
ljubil druge
prav ta spomin
ki se še zdaj
boji čutiti.
kdor se zadnji
posmehne,
bo imel najslajše
spomine.

Privlačnost
ne morem se
odločiti
ali se sovraživa
ali potrebujeva
zamah enega
je odvratni nasmešek
drugega
železni okus
med ustnicami
me prikuje
še močneje
na pas kože
med tvojim ušesom
in vratom
mar ne boš
nikoli odšel?

Kar je bilo lepo na tebi
lepo je bilo,
ko si me davil,
lepo,
ko si me grizel.
odkar samo še
renčiva
drug na drugega,
se potikava po meji
med odhajanjem
in prihajanjem,
ki je samo po sebi
nujno,
da zadosti
moji prosojni
načelnosti.
lepo je bilo,
ko si me trgal,
lepo,
ko si me klel.
odkar poskušam oditi,
nimaš več besede
zame.

Krvoločna
hočeš
da ti izpijem
vso kri
iz telesa
jaz bi izpila
tvoje srce
na dušek
bi ga izpila
in preverila
če je še kaj
ostalo
v kozarcu
hočeš
da raztrgam
tvoje voljno meso
a jaz sem ti že enkrat
raztrgala srce
pa ti ni bilo
všeč
prav
pa te bom požrla
res te bom
celega
te bom
do zadnje kosti
se bom prihrustala
skozi tebe
in potem boš ves
v meni
in potem boš prav gotovo
hotel
ven.

Tako, končno sem dobila priložnost fotografirati tudi eno izmed mojih prijateljic, Majo, tako da si (jo) lahko (p)ogledate s klikom na Portrete, kjer so dodane štiri fotografije. Izbrala sem jih le nekaj, ko pa so ostale dokaj podobne in nisem želela zasipati interneta z Majino podobo…Še vedno se nisva uspeli dogovorit katera kateri časti pijačo, Maja! ;).

Tako, še enkrat znova ne capljam za masivnimi hiti modernega življenja in sem si omislila svoj najnovejši “must have”: blog. Kaj boljšega kot stran kjer prepogosto razpredaš o lastnem univerzumu, ki je prav gotovo najbolj (in izključno) zanimiv zgolj meni. Pa naj bo to okno v moj svet za vse “peeping tom-e”, ki bi jih morda zanimalo.

Join the joyride!
Mjedved

 P.S.
Naj vas ne preseneti, ker na blogu ni prav dosti “dnevniških” objav - spuščam vas dosti globlje z rednim objavljanjem mojih pesmi, naravnost iz aktualnega zvežčiča. Bognedaj, da se v pesmih prepoznate, ker po vsej verjetnosti prav zares govorijo o vas.