Mjedvedov b(r)log

Lov na angela varuha
za J. Préverta
Lažnivec! Reva! Baraba! Falot!

Angel spominov leti nad oblaki
globoko pod njim hitijo jutranji vlaki

Lažnivec! Reva! Baraba! Falot!

Kaj je postavi, ki čaka v travi?

Lažnivec! Reva! Baraba! Falot!

Figura v travi nestrpna se zdi
boječe v oblake upira oči

Postava z očmi išče nekoga v oblakih
in čaka ob jutranjih vlakih
in čaka na znak
na prihajajoči vlak

Lažnivec! Reva! Baraba! Falot!

Bogve kaj se ji je zgodilo
in koga ji je nebo odtujilo
zdaj le upa, da ji ga bo vrnilo
in v angela smer bolšči
molči in strmi dvomi, ne govori

Lažnivec! Reva! Baraba! Falot!

Figura v travi nestrpna se zdi
boječe v oblake upira oči
za angela varuha vse bi storila
srce bi s kladivom si sama zlomila
kaj se to bliža z oblaka?
kam bi postava se skrila?
to so angelska krila
to so tračnice vlaka

Lažnivec! Reva! Baraba! Falot!

Nekoč je lagal, da me ima rad
dejal, da ostane, ko pride pomlad

Lažnivec! Reva! Baraba! Falot!

Angeli varuhi ne lažejo, angeli varuhi ne lažejo

Angel spominov leti nad oblaki
globoko pod njim hitijo jutranji vlaki.

Fontana
v dlani te zajemam
kot iz globoke fontane
in si te nosim bližje
k ustnicam
da napolnijo srce
tako žejno
ljubezni.

Nežno zibanje
vozli prstov
se nežno zategujejo
drhteče ustnice
se boječe združujejo
dva otroka
stojita na prstih
dvigujeta obraza
k luni.

Prebava
najprej prežvečim tvoje uho.
in nos.
malinaste ustnice.
prste za pianino.
zvečer me bo pognalo,
le srce se prebavlja
7 let.

Kite
če hočeš briti,
brij,
ne bom se te branila.
a krtač je škoda
in dolgih kit ne bo.
nikamor te ne bom imela
vplesti.

Srci
odhajaš
in prihajaš
v istem dihu
bi ločil
poljube od glave
glavo od srca
in ne bi bilo pomembno
kateri odhaja
kateri ostane
ker bi se tako morala
vrniti
da zamenjava srci.

Gologlava
sem mu rekla,
da sem grd skinhead,
pa je bril
in je obril vso glavo
in vsi lasje so šli v odtok.
ni poslušal,
zdaj pa moraš ti čakati,
da se obrne leto
in sem spet dekle.

Konec dneva
ni pomembno
kolikokrat ljubiti
kolikokrat srce ubiti
na koncu dneva
zaspiš
s prstanom
in najljubšimi oblačili
in sam.

Dvomiti
včasih
dvomiti
pomeni
boleti
in spet drugič
pomeni
zamuditi
boleti znova.

Bolečine
ne moti me bolečina.
in ne laži.
in tudi vsi odtenki
med njima me ne zabolijo.
hudo mi je,
ko pomislim,
da me nemara
vse barve tega sveta
več ne spremenijo.

Pretiravanja
bila sem
vse, kar si želel,
a sem pozabila,
da si nisi želel ničesar
in zdaj sem
v tvojem srcu
tudi to.

Pištola
potežkam jo med prsti
in ti jo potisnem v naročje.
ustreli me, ti pravim.
ustreli le en,
morda dva metka.
naj se zarineta
globoko med sinapse
in povezave,
naj jih razdreta
in na novo vzpostavita.
končno sveža
in drzna misel
med starimi
spužvami
razuma.

Golota
slekla bi te.
lahko obdržiš oblačila,
pod oblačili je
gola koža,
pod kožo
drobovje.
to imam tudi jaz.
a jaz bi te slekla,
da bi videla
ali imaš kakšno
lepotično piko
tam kjer je jaz nimam.

Tomaž Šalamun
Nina Medved je luzer,
Nina Medved je čudak.
ona nima pojma
o življenju,
svoje srce daje
v najem
na kratko dobo,
plačuje pa z drobižem,
ker bi ga drugače
pometala vstran.
povej naprej!
Nina Medved je luzer,
Nina Medved je čudak.
spet se je zaljubila,
uboga reva,
pa še vedno
ne ve nič o
ljubezni,
ne pozna dovolj dobro
človeške nestanovitnosti.
povej naprej,
da se ne zaljubi
še vate!

V medvedji koži
tisoče krzen
si lahko nadenem,
tisoče različnih
(tiger, ris, lev, divja svinja, kuna, polh in veverica)
živalskih vrst
prevzamem.
a na koncu dneva
bom še vedno
medved
in ne bom mogla
skriti
trzanja trebuha
za nekoliko
nežnosti.

Briti
sem brila
in so me brili
in so bili briti.
zanimivo je le
kolikokrat
znova jemlješ
britev v roke
in kolikokrat
je potrebno,
da pri tem več ne
zajočeš.

Vojne
postavimo se
v bojne položaje,
vsak s svojo
britvijo v roki.
zbegani otroci,
zmedeni otroci.
brijemo si šope
las,
brijemo se
vsi povprek.
gospodarji muh,
veliki borci.
je res potrebno
briti
in biti brit,
da postaneš
opazovalec tega kaosa,
mirno naslonjen
na trdno hrastovo deblo
ob robu bojišča?

Provokacija
obrij me, daj!
stala bom mirno,
stala bom trdno,
le tihe solze
bodo govorile
namesto mene.
če je to potrebno,
da mi boš zaupal,
da sem svojo britev
pustila v predalu…

Celota
kaj pa veš,
morda mi je všeč,
da hodim ob tebi
kot po rezini noža.
da segam
v dve razsežnosti,
ki ju spaja
krvavo jeklo.
morda pa mi je všeč,
da končno nekdo reže
in me secira.
tako ali tako
sem bila že predolgo
celota,
ki se po vsej sili
skupaj drži.

Sebičnost
oglasiš se kot
od mrtvih
in mi tiho jočeš.
vseeno mi je
da spiš osamljen
in si ujet v tujih krajih
vseeno
samo da meni jočeš.
še ljubim te bi bil
brezvezen.

Lagati
ne zaupam
besedam kot so
ljubimte všečsimi pogrešamte nemorembreztebe.
preveč dobro znam
lagati
da bi jim verjela.
moje togo staro deblo
ukrivijo
strahmeje izgubljensem želimsite.
teh še jaz po nemarnem
ne upam izustiti.

Ne spletaj mi kit
ne spletaj mi kit
v katere ne kaniš
vtikati sovjih peres
katerih ne kaniš
cukati iz igrivosti.
ne spletaj mi kit.
ob vsaki razpleteni kiti
zajočem bridko in mukotrpno
in lasje se mi skodrajo
še za odtenek mavrice v solzi
bolj.
preveč nakodrani so že valovi
morja moje poti.

Sove
iz noči se sliši
tih skovik
le kdo nanj odgovarja
in zakaj te ptice ne spé?

prazNina
odhajaš
pa še sploh nisi prišla
kam se ti mudi
neznatno bitje
od koga
in h komu bežiš
nemirna kot si
se izgubljaš v tem svetu
Nina
česa se bojiš
prazNina
Samote?
ali same sebe?

Pod uro
vedno sem tista
ki sedi pod urami
pa ji ni mar za čas
ker čaka na nekoga
nekdo pa ima pomembnejše opravke
le ura bije nad mojo glavo
tistim ki še potrebujejo točen čas
in ki imajo adresarje
polne ljudi
ki čakajo pod uro
ki še kar naprej bije.