Mjedvedov b(r)log

Živalski vrt mojih samcev

Pesmi, ki so se v zadnjih mesecih redno objavljale na tej strani, so doživele tisti čas, ko je potrebno zapreti platnico knjige za nekim obdobjem. Gre za neke vrste zbirko, ki pa je prej kronološko in namembno zaokrožena celota. Stare objave se bodo izbrisale, ostal pa bo dokument, kjer so zbrane pesmi.

Posvečeno mojim samcem.

Oskrbnica

Konec dneva
ni pomembno
kolikokrat ljubiti
kolikokrat srce ubiti
na koncu dneva
zaspiš
s prstanom
in najljubšimi oblačili
in sam.

Pod uro
vedno sem tista
ki sedi pod urami
pa ji ni mar za čas
ker čaka na nekoga
nekdo pa ima pomembnejše opravke
le ura bije nad mojo glavo
tistim ki še potrebujejo točen čas
in ki imajo adresarje
polne ljudi
ki čakajo pod uro
ki še kar naprej bije.

Pretvarjanje
vstanem kot
veliko dekle
in velikopotezno spijem
kavo
žalostno
da za drobno šalčko
sedi še bolj
neznatno bitje

Vonj zime
vonjam zimo,
vonjam njeno
približevanje
in kuhano vino
in čaje z rumom
in da!,
iglice jelk
in sneg.
bognedaj,
da pride zima;
z zimo pride
pitje čaja v dvoje,
pridejo
rokavice iz tujih dlani
in vse pride.
bognedaj,
da vonjam
prav.

Svet
včasih
mora tudi svet jokati
in tedaj dežujejo
solze
bridko in težko
in ni jim konca
tedaj se sprašujem
za kom joče svet
tako velik kot je
se zdi od deževnih dni
neznansko manjši.

Morsko dekle
pod globino morja
je sedelo dekle
in alge so ji
prerasle ustne
in školjke so jo
zasidrale v dno.
dekle je lepo pelo,
pelo čerem
prekritimi z muljem,
pelo pozabljenim
zlatnikom v blatu
in dolgi lasje
so ji plapolali
v vetru valov.
jaz pa sem že
pozabila
na pravljična dekleta
in na podvodni svet.
na gladini morja
začarana
strmim v otipljive
odbliske dneva.

Obuvam se
ne vem
s kakšnimi čevlji
naj prestopim
v prihodnost,
da bom z lahkoto
gazila skozi
sneg
in se v mesečini
sprehajala po plaži.
in zvezde,
ki vedo kaj
prihaja
in kdo
odhaja,
te zvezde
molče.
najbolje,
da prestopim
bosa-
kar še pride,
bo tako pustilo
brazgotine.
bolje na podplatih,
kot na srcu.

Jokati
ne upam
več jokati.
odkar imam
namesto kamna
srce,
se je to naučilo
le vzdihovati.
naj bo znova
kamen
in naj razprhni
v droben pepel -
jaz bom pa
gora
in noben veter
me več ne prestavi.
jok bom prepustila
dežju.

Oskrba grive

Gologlava
sem mu rekla,
da sem grd skinhead,
pa je bril
in je obril vso glavo
in vsi lasje so šli v odtok.
ni poslušal,
zdaj pa moraš ti čakati,
da se obrne leto
in sem spet dekle.

Kite
če hočeš briti,
brij,
ne bom se te branila.
a krtač je škoda
in dolgih kit ne bo.
nikamor te ne bom imela
vplesti.

Vojne
postavimo se
v bojne položaje,
vsak s svojo
britvijo v roki.
zbegani otroci,
zmedeni otroci.
brijemo si šope
las,
brijemo se
vsi povprek.
gospodarji muh,
veliki borci.
je res potrebno
briti
in biti brit,
da postaneš
opazovalec tega kaosa,
mirno naslonjen
na trdno hrastovo deblo
ob robu bojišča?

Provokacija
obrij me, daj!
stala bom mirno,
stala bom trdno,
le tihe solze
bodo govorile
namesto mene.
če je to potrebno,
da mi boš zaupal,
da sem svojo britev
pustila v predalu…

Gad

Nežno zibanje
vozli prstov
se nežno zategujejo
drhteče ustnice
se boječe združujejo
dva otroka
stojita na prstih
dvigujeta obraza
k luni.

Prsti
tisočkrat se ti zarijejo
v obraz
in se gnetejo skupaj z njim
daljna hlastavost
je njihova muza
prsti strahopetni
v jutru jim je hladno
v večeru jih segreješ
nekega dne ponorijo
in se osvobodijo
ječe členkov
tistega večera
ne bom več našla prstov
in zaman jih boš klical.

Prebava
najprej prežvečim tvoje uho.
in nos.
malinaste ustnice.
prste za pianino.
zvečer me bo pognalo,
le srce se prebavlja
7 let.

Umor iz strasti
če bi lahko,
bi te utopila
v drobni skodelici
moje sline,
da bi se prepojil
z vsem,
kar sem
in bi končno
sprevidel
zakaj še vedno
bruham
kisle besede,
ko se spomnim nate.
in potem bi
umrl
tudi v mojem
spominu.

Utopija
zaupanje
se podari
kot popek
na razprti dlani
in ni ga moč
pridobiti
iz stisnjene pesti.
a ko bi le
vsak
popek
zrasel
v prelesten
cvet,
bi ljudje ne
hodili
stisnjenih
srca
po svetu.

Gniloba
prosim,
ne objemaj me.
jokala bom
dolgo
in neustavljivo
in nobena beseda
ne bo zaustavila
moje posiljujoče
potrebe po bruhanju.
če si,
kar hočeš biti,
boš pustil,
da te pobruha
moje razočaranje
in ne boš segel
v žep po robec
in hodil boš z znamenjem
svoje gnilobe
in tvoja
sebičnost
bo zasmradila
tvoj nekdaj
tako lep
obraz.

ko bi vedela,
da se gnilobe
ne da ozdraviti
z rožnimi cvetovi,
bi ne sadila
lilij
v gredico
tvojih ustnic.

ko bi vedela,
da se gniloba
naseli,
kjer ima
odprto pot,
ji ne bi podajala
srca
na razprti dlani.
in tudi ti
nikoli
ne bi sprevidel
razlike
med ljubiti
in biti.

Gad
danes
sem se odločila
odrasti
in z odprtimi
rokami
sprejemam
gada
na svoje
prsi
in mu prigovarjam:
pij!,
dokler ne teče
kri,
dokler ne bo več mogel
razkleniti
svoje čeljusti,
jaz pa se bom
smejala,
zvonko smehljala
in trdno
držala
glavo k glaví.
morda bo
tedaj
prenehal piti
tujo kri
in tuje mleko,
jaz pa ne bom
nikoli več
mati
in ne otroče.

Panter

Sebičnost
oglasiš se kot
od mrtvih
in mi tiho jočeš.
vseeno mi je
da spiš osamljen
in si ujet v tujih krajih
vseeno
samo da meni jočeš.
še ljubim te bi bil
brezvezen.

Ne spletaj mi kit
ne spletaj mi kit
v katere ne kaniš
vtikati sovjih peres
katerih ne kaniš
cukati iz igrivosti.
ne spletaj mi kit.
ob vsaki razpleteni kiti
zajočem bridko in mukotrpno
in lasje se mi skodrajo
še za odtenek mavrice v solzi
bolj.
preveč nakodrani so že valovi
morja moje poti.

Polnočne želje
dolgo te ne bo nazaj
in jaz izgubljena pohajam
po tem mestu spominov
vsi so na morju
in v eksotičnih deželah
le jaz tonem v željah
čeprav si onkraj dosega
čeprav ne moreš iztegniti
tople roke do mojih željnih prsi
znotraj njih milo poje
drobna ptica
prosim te
osvobodi jo ujetništva

Malopomalo
malopomalo
skačeva
drugvdrugega
in se zazibljeva
v tihem objemu
ritmapoljubaljubimcevnoči
malopomalo
in niti opaziš ne
da skačem vedno
korak dlje
kakor ti
še malopomalo
pa boš
izgubljenvmeni.

Tveganja
prikujem naju
v tla
z decimetrskimi žeblji
in jih zasujem z zemljo.
se še vedno želiš
navezovati?
privlekla bom
okove
in topovske krogle
in te več ne izpustim.
si pripravljen biti
zemlja
in izpustiti del neba?

Mačje življenje
ne potrebujem
psa
in ne še enega
življenja,
da zanj skrbim.
ne boj se,
muc,
v mačji naravi
je svoboda,
je strast
in ne želim ti biti
lastnica.
naj bom raje
topla hiša
in mačja posoda
in vedno nežna roka.
nihče ne želi biti
potepuška žival.

Sanje
podzavestni
koši za
mentalne odpadke
ni čudnega
da se srečava
vsako noč.

Čeljusti
pol sveta
in vso vesolje
se lahko postavi
med naju
pa ne bo
razklenilo čeljusti
ki naju
požira
edino
česar ne znam
premagati
je tvoj
slep pogled.

Zvezdni prah
z neba so se
usule
zvezde
in posrebrile vso zemljo
in napojile
žejne ljubezni
preden zaspim
zgnetem zvezdni
prah
s tvojih usten
in ga zalučam
nazaj na
nebo.

Poljubi
poljubila bi veke,
te težke, neznosne
veke
in rožne školjke
ušes.
z njih bi odlizala
drobne kaplje
morja
in se znova
in znova
utopila
v valovih
butajoče soli.
znova
in znova
bi s tvojih
usten
izpila
čašo krvi.

Deklica
nekega dne
se boš spomnil
na deklico,
ki je znala
ljubiti,
ki je vtikala
sovja peresa
v lase,
da so te žgečkala,
ko si jo poljubljal
in želel si boš,
da ne bi ruval
sovjih peres
in metuljev
iz njenih oči,
da ne bi
vodil pod roko
deklet
brez poljubov
pod kožo.
nekega dne
si boš zaželel
jokati.

Jokati
je že dobro,
ljubi,
ne joči,
ako ne moreš.
bom jaz točila
srebrne potoke
solza
za oba,
ti jih le briši
s poljubi,
zliži z mojih
oči
kameno sol
in kri.
kajti tvoje
solze
so mlinski kamni
in bolelo me bo,
ko te bom učila
jokati.

PANTER I.
majhno črno
mucko imam,
v njeno svilnato
krzno
zarivam prste
in ona privzdigne
glavo,
ko ji z dlanjo
zdrsim na vrat.
zasuči ji tilnik,
da ne bo
prepozno,
zasuči -
črn muc drugače zrase v panterja.

PANTER II.
trgal jih boš
vlekel trakove
njihovega mesa
izza svojih zob
trgal jim boš sanje
med kremplji
jih boš držal
da bodo moledovali
zanje
enega za drugim
boš poklal
dokler ne bom
edina
ki bo še stala
in že v naskoku
name
boš podlegel.

PANTER III.
njegovo gibko
črno telo
se plazi med ljudmi.
ko z roko
zdrsim
po njegovi kratki,
svileni dlaki,
preteče poblisne
z rumenimi očmi
in vem, da mu ne bi smela
zreti v gobec;
a jaz sem krotilka
divjih zveri,
učim jih sobivati
z mojo bitjo.
z glavo ob glaví
bova s panterjem zaspala
zvita v klobčič.

Volkovi
kot da bi odhajala
v volčje leglo,
vedoč,
da me bodo požrli.
a za eno ljubkovanje
tega primitivnega
krzna,
tvegam ugriz
v vrat.

Živo srebro
tališ me
v drobne kaplje
živega srebra,
da me lahko
žličko po žličko
natanko odmeriš
po Dalijevi
urni številčnici.
polagaš me na
najmanjši kazalec,
da ga obtežim
in še hitreje
zdrsnem
na tla,
kjer se razčetverim
na tisoče drobnih
zrcal
kažoč tvoje režanje.
daj,
pohodi me z boso nogo,
zastrupi se še ti
z vso težo
glagola ljubiti.

Ime
naj bo slovo
moje ime
in pozdrav
pozabi.
odkar se poznava,
si se tako ali tako
vedno le poslavljal.

Slon

Stare zgodbe
porumenele
črno-bele fotografije
ki se obarvajo
v barve življenja
izgini
nasmeh
iz mojih ustnic
še prehitro boš
znova
urejal albume
starih
preživetih zgodb.

Mladi Dorian
oh
ne razpiraj ustnic
požrl me boš
vso
in meni ni vseeno
mladi Dorian
tak kot
si
si najlepši
in ne drznem
si prisluhniti
kar mi imaš reči
oh ne razpiraj ustnic
mladi Dorian
že v tvojih
očeh
sem čisto
izgubljena.

Rast
kako dolgo
se že nisem
nikogar
bala.
saj sem vendar
Veliko dekle
in ob drugih
mi v objemu
priraste hrbtenica.
čemu potem
ob tebi izginjam
v majhno dekletce
in sprašujem
za dovoljenje,
kar bi
nekoč
razumela kot
samoumevno?

Neznatnost
silim
ljudi
ki bi se sami
predali
in neučakano
jemljem
kar mi ne
pripada.
pod svodom
domačega mesta
vlečem tujce
za rokave
in jih sprašujem
očitnosti.
od dejanj
do besed
padam iz
velikosti
v neznatnost.

Naravni red
nebo ni
izdalo,
da sem postala
zver
želja.
pod vljudnimi
besedami
se skriva
krvoločnost
in kako to,
da se je naravni red
sesul,
da sedaj zveri
sprašujejo za
dovoljenje
ali smejo živalsko
raztrgati
svoj plen?

Načini I
čisto nežna
bom,
obljubim.
a ti se ne pustiš
Previdnosti
in ne Strahu;
ti bi rad
po živalsko,
po nesramno,
oprosti,
ker ne
znam
po moško.

Načini II
nisem ženska,
ne-
po moško
vzamem,
dam,
po moško
se predam-
morda znaš ti
vzeti,
dati,
se predati,
da me znova
naravnaš
na pravi spol.

Golota
odvrzi se
in stopi predme
slečen tega
sveta
in teh
ljudi
bodi čisto
čista
črna tema
ki me bo zajela
in mi odvzela
vid
da bi znova
pridobila
te radovedne
prste
ki naju bojo
slepi
iskali
in ko te najdem
- oh, da te nikoli ne najdem! –
se bom odvrgla
in bova dva
odvržena
drug pred drugim
slečena vsega
in vseh
in ne bo več
besede
ki bi naju
oblekla
ki bi rekla
kdo sva
in odšla bova
vsak po svoje.

Ostale zverine

Lov na angela varuha
za Leva in J. Préverta